Verjetno je ni osebe na tem svetu, ki se vsaj v enem trenutku v življenju ne bi ujela v pasti neke vrste ”prejedanja”. Mogoče si se zbudila ob praznih buteljkah, obkrožena s papirčki od bombonov, pred prazno škatlo piškotov ali pred mizo polno vrečk z oblekami. Takrat si se sigurno vprašala: Kaj za vraga se je zgodilo? Kako lahko racionalna, popolnoma odrasla oseba izgubi kontrolo nad svojimi impulzi?

Kaj se dejansko dogaja?

Kot kaže, imajo različne vrste prejedanja v bistvu podobne vzroke. Strokovnjak ter klinični psiholog Dr. Michael Mantell pravi, da lahko vse vrste prejedanja povežemo z ”načini spopadanja z negativnimi čustvi, ki pa niso nujno ne racionalni ne zdravi”.

Kdaj pa občasno prejedanje postane problem? Dr. Mantell pravi, da motnje prejedanja lahko označimo, kot občutke nemoči, skrivanja, sramu in osame. Enkrat, ko oseba začuti potrebo po prejedanju oz. ko epizode kompulzivnega vedenja planira okoli (ali namesto) službe in družabnih dogodkov je čas, da se vpraša zakaj.

Trenutno je ”prejedanje” (aka binge eating disorder ali BED) ena najbolj pogostih motenj hranjenja pri odraslih. Tudi kompulzivno nakupovanje je v porastu, ”binge drinking” pa je tudi že zelo razširjena motnja, ki jo opažamo predvsem pri ženskah.
Ne glede na to ali gre za pizzo ali razprodaje, vzroke za vse vrste ”binge” obnašanj lahko razvrstimo v tri kategorije: psihološke, kemične in družbeno-socialne (beri naprej, ne se sedaj ustrašiti…ne bo preveč strokovno).

Psihološki vzroki

Najbolj pogosti vzroki za tako obnašanje so občutki anksioznosti, stres in depresija – v mnogih primerih gre dejansko za to, da želimo svoja čustva omrtvičiti.

Toda ”binge” je lahko tudi simptom nediagnosticirane mentalne motnje. Depresija, naprimer, lahko vodi v slabo samopodobo, nedelovanje telesa, motnje kontroliranja nagonov ter motnje obvladovanja čustev. Vsaka izmed teh posledic lahko vodi v binge!

Bolečina in občutek krivde, ki binge vedno spremljata, potem seveda lahko dejansko tudi sprožita depresijo, ki pa je potem ponovni vzvod za novi binge…
Ne glih prijeten krog v katerega se lahko zaciklamo, da?

Kemični vzroki

Ljudje se seveda prejedamo tudi zato, ker se ob tem počutimo super – vsaj preden obžalujemo seveda 🙂 Ko jemo mastno in sladko hrano, ko pijemo alkohol, ko vidimo nove stvari, ki si jih bomo kupili, sprostijo možgani v kri dopamin – hormon, zaradi katerega se počutimo fantastično. Enkrat, ko pa možgani med binge epizodo v kri sprostijo dopamin, lahko to občutimo kot neke vrste fizično odvisnost, zaradi česar se potem prejedamo vedno več, saj želimo isti naval kemikalij iz naših možganov.

Po drugi strani lahko tudi nizke količine dopamina in serotonina (druga ”srečna” kemikalija) vodijo v kompulzivno obnašanje (kot bingeing je) in depresijo.

Stres in anksioznost lahko tudi povzročita, da začnemo zase iskati ”nagrajevanje”. Zaradi stresa npr. lahko izgubimo občutek perspektive ter začnemo ”lepa čustva” (nagrada) postavljati za prioritete, zaradi česar bomo občutke slabe vesti (kazen), ki sledijo kompulzivnemu vedenju, postavili v ozadje.

Družbeno-socialni vzroki

Pritisk družbe (ki dandanes status pogojuje s potrošnjo) lahko pri posamezniku, ki nima dobre samopodobe ter ne zaupa vase popolnoma povzroči, da se obnaša kompulzivno.

Vedno je veljalo, da nismo vredni, če – nismo dovolj suhi, ne pijemo, nimamo določenih stvari… dr. Mantell pravi, da lahko naša želja po perfekciji definitivno vodi v anksioznost in kompulzivno binge obnašanja!

Ključ je V Našem Razmišljanju

Mnogi strokovnjaki bingeing povezujejo s pomanjkanjem prisotnosti v trenutku, kar je še bolj pomembno, ko gre za čustva. Osebe, ki so nagnjene h kompulzivnim vedenjem svoja čustva ponavadi manj razumejo ter se težje spopadajo s stresom.

Obstaja mnogo načinov, da se s to težavo spopademo – meditacija, trening prisotnosti v trenutku, zapisovanje svojih čustev v dnevnik…
Dr. Mantell predlaga, da se v trenutkih, ko dobimo željo po kompulzivnem obnašanju vedemo po modelu THINK. To pomeni, da se je potrebno vprašati , če so občutki, ki jih čutimo True/resnični, Helpful/če pomagajo, Inspiring/če navdušujejo, Necessary/ nujni ali Kind/ljubeči. Naprimer: ”Zdaj moram kupiti to obleko!” ne paše v model THINK.

Ko smo prisotni v trenutku, ko smo pozorni na svoja čustva in se jih zavedamo, lahko s tem premagamo stres, anksioznost in tudi kompulzivno obnašanje. Trening prisotnosti v trenutku zatorej nikoli ne more biti slaba ideja.

Kaj Lahko Storim?

Ne glede na to, zakaj oz. kako se nekdo ”prejeda”, obstaja danes veliko načinov, da tako obnašanje (če želi) odpravi. Dr. Mantell predlaga, da oseba, ki se odloči za spremembo najprej obiščemo terapevta za kognitivne motnje, ki bo ugotovil ali gre za posamezen problem, ali pa je kompulzivno obnašanje povezano tudi z drugimi težavami (kot so anksioznost in depresija).

Po pogovoru s strokovnjakom je priporočljivo, da epizode kompulzivnega vedenja kontroliramo s pomočjo terapije – individualne ali skupinske (tudi skupine za samopomoč znajo biti od pomoči).

Zapomni si – samopomoč je OK, vendar samo v primeru, če kompulzivno vedenje ni že neka stalnica! Če se prejedaš že nekaj časa oz. če se kompulzivno vedeš bolj pogosto, zaradi česar trpi tvoje družabno življenje, zdravje oz. finance, v tem primeru bi morala biti terapija tvoj prvi korak k zdravju.

Kako pa se ti soočaš s svojimi čustvi? Se ujameš kdaj pri tem, da se vedeš kompulzivno? Deli z menoj v komentarjih.